Poporodno obdobje: zakaj je tako težko in kdaj poiskati pomoč?

Rojstvo otroka je eden najpomembnejših trenutkov v življenju ženske. Hkrati je to obdobje, o katerem se premalo govori, vsaj ne iskreno. Namesto tega pogosto slišimo zgodbe o sreči, ljubezni na prvi pogled in popolnem materinskem instinktu. Realnost je pogosto drugačna. In prav o tej realnosti želim pisati.

Sama sem postala mama dvakrat. In vsakič znova sem se srečala s tistim posebnim koktajlom izčrpanosti, ljubezni, dvoma in preobrazbe, ki ga prinaša poporodno obdobje. Prav ti izkušnji sta me pripeljali do dela z mamicami. Ker vem, kako je. In ker vem, da je lažje, ko niste same.

Kaj se dogaja v telesu in umu po porodu?

Poporodno obdobje je z vidika hormonskih sprememb eno najzahtevnejših v življenju ženske. V dneh po porodu estrogen in progesteron, ki sta bila med nosečnostjo na izjemno visoki ravni, drastično padeta. Telo se hkrati prilagaja na dojenje, pomanjkanje spanja in fizično okrevanje po porodu.

Tudi možgani so v tem obdobju v procesu reorganizacije. Raziskave kažejo, da nosečnost sproži strukturne spremembe v možganih, ki so vidne še dolgo po porodu (Hoekzema et al., 2017). Celostno preobrazbo, ki jo ženska doživi, ko postane mama, je antropologinja Dana Raphael poimenovala matrescenca (angl. matrescence). Po vplivu na identiteto in čustvovanje jo pogosto primerjajo z adolescenco. Z drugimi besedami: niste samo utrujene. Vaši možgani se dobesedno preoblikujejo.

Baby blues, poporodna anksioznost ali poporodna depresija?

Baby blues je normalna in pogosta reakcija na hormonske spremembe po porodu. Pojavi se pri 50 do 80 odstotkih mamic v prvih dneh po rojstvu in se navadno umiri v dveh tednih. Značilni so jok brez jasnega razloga, nihanje razpoloženja, razdražljivost in občutek preobremenjenosti.

Poporodna anksioznost je manj znana, a po nekaterih ocenah še pogostejša od poporodne depresije: prizadene do 20 odstotkov mamic (Fairbrother et al., 2016). Kaže se kot pretirana skrb za zdravje in varnost otroka, nemir, nespečnost in telesni simptomi, kot sta pospešen srčni utrip ali napetost v telesu.

Poporodna depresijaprizadene med 10 in 15 odstotkov mamic (O'Hara & Swain, 1996). Novejše raziskave kažejo, da je delež lahko še višji, saj mnoge mamice svojih simptomov ne prijavijo. Znaki so dolgotrajno žalostno razpoloženje, občutek praznine ali brezupa, umik od otroka ali bližnjih, težave s koncentracijo ter občutki krivde ali neustreznosti kot mama. Pomembno: poporodna depresija ni znak slabe matere. Gre za zdravstveno stanje, ki potrebuje strokovno podporo.

Kdaj je pravi čas za strokovno pomoč?

Ni enega samega odgovora, a obstajajo znaki, ki nakazujejo, da bi bila strokovna podpora dobrodošla:

• simptomi baby bluesa trajajo več kot dva tedna
• čutite se odtujeno od otroka ali partnerja
• imate misli, ki vas prestrašijo
• skrb za otroka je tako intenzivna, da ne morete počivati, niti ko otrok spi
• čutite, da nimate pravice biti žalostne
• ali preprosto čutite, da niste v redu, tudi če ne znate točno povedati, zakaj

Ta zadnji znak je morda najpomembnejši. Zaupajte svojemu telesu in svojemu notranjemu glasu. Ni treba čakati, da bo dovolj hudo.

Če se pojavijo misli, da bi si ali otroku kaj storili, ne čakajte. Takoj se obrnite na osebnega zdravnika ali ginekologa, v nujnih primerih pokličite 112. Pogovor je na voljo tudi na zaupni telefonski številki Samarijan 116 123.

Zakaj mamice pogosto ne poiščejo pomoči?

V svoji praksi opažam, da mnoge mamice odlašajo z iskanjem pomoči, pogosto iz podobnih razlogov:

»Vse mamice so utrujene, nisem nič posebnega.«

»Otrok je zdrav, moram biti hvaležna.«

»Če grem k terapevtu, bodo mislili, da sem slaba mama.«

»Nimam časa zase.«

Te misli so razumljive. Hkrati pa so prav te misli tiste, ki mamice zadržujejo v stiski dlje, kot je potrebno. V transakcijski analizi bi rekli, da gre za skriptna sporočila: zgodaj naučena prepričanja o tem, da lastne potrebe niso dovolj pomembne.

Kako lahko psihoterapija pomaga?

Psihoterapija v poporodnem obdobju je naložba v dobrobit celotne družine. Mama, ki ima prostor zase, ima več prostora tudi za otroka. Pri tem ne gre za to, da bi postali popolna mama. Pediater in psihoanalitik Donald Winnicott je za to našel lep izraz: dovolj dobra mama. Mama, ki je včasih utrujena, se kdaj zmoti in ne ve vsega, a ostaja ob svojem otroku.

V terapevtskem prostoru dobite:

• prostor za lastne občutke brez obsojanja
• razumevanje tega, kar se dogaja
• orodja za vsakdan
• prostor za novo identiteto

Podporne skupine za mamice dodajo še eno razsežnost: skupnost. Vedeti, da niste same. Ko ženska, ki sedi nasproti vas, reče »Tudi jaz«, je to včasih vredno več kot katerikoli nasvet.

Sklep

Poporodno obdobje je eno najpomembnejših in hkrati najtežjih obdobij v življenju ženske. Ni vedno takšno, kot smo si ga zamišljale. In to je v redu. Ni pa v redu, da bi ga prehodile same, v tišini, z nasmehom na obrazu, medtem ko znotraj komaj zmorete. Nobena mama ne bi smela hoditi po tej poti sama.

Če iščete prostor, kjer niste same, si oglejte podporno skupino za mamice z dojenčki, ki se začne 3. novembra.