Materinstvo
Poporodno obdobje: zakaj je tako težko in kdaj poiskati pomoč?
Urška Berdnik · specializantka transakcijske analize

Rojstvo otroka je eden najpomembnejših trenutkov v življenju ženske. Hkrati je to obdobje, o katerem se premalo govori, vsaj ne iskreno. Namesto tega pogosto slišimo zgodbe o sreči, ljubezni na prvi pogled in popolni materinski instinkt. Realnost je pogosto drugačna. In prav o tej realnosti želim pisati.
Sama sem postala mama dvakrat. In vsakič znova sem se srečala s tistim posebnim koktajlom izčrpanosti, ljubezni, dvoma in preobrazbe, ki ga poporodno obdobje prinaša. Prav ti izkušnji sta me pripeljali do dela z mamicami — ker vem, kako je. In ker vem, da je lažje, ko nisi sama.
Kaj se dogaja v telesu in umu po porodu?
Poporodno obdobje je z vidika hormonskih sprememb eno najpomembnejših v življenju ženske. V dneh po porodu estrogen in progesteron, ki sta bila med nosečnostjo na izjemno visoki ravni, drastično padeta. Telo se hkrati prilagaja na dojenje, pomanjkanje spanja in fizično okrevanje po porodu.
Možgani so v tem obdobju dobesedno v procesu reorganizacije. Raziskave kažejo, da nosečnost in poporodno obdobje sprožita strukturne spremembe v možganih — proces ki ga nekateri nevroznanstveniki imenujejo 'matrescence' (Hoekzema et al., 2017) — preobrazba ki je primerljiva z adolescenco po svojem vplivu na identiteto in čustvovanje. Z drugimi besedami: niste samo utrujene. Vaši možgani se dobesedno preoblikujejo.
Baby blues, poporodna anksioznost ali poporodna depresija?
Baby blues je normalna in pogosta reakcija na hormonske spremembe po porodu. Pojavi se pri 50 do 80 odstotkih mamic v prvih dneh po rojstvu in se navadno umiri v dveh tednih. Značilni so jok brez jasnega razloga, nihanje razpoloženja, razdražljivost in občutek preobremenjenosti.
Poporodna anksioznost je manj znana a po nekaterih ocenah še pogostejša od poporodne depresije — prizadene do 20 odstotkov mamic (Fairbrother et al., 2016). Kaže se kot pretirana skrb za zdravje in varnost otroka, nemirnost, nespečnost, fizični simptomi kot so pospešen srčni utrip ali napetost v telesu.
Poporodna depresijaprizadene med 10 in 15 odstotki mamic — nekatere novejše študije pa kažejo da je ta številka še višja, saj mnoge mamice svojih simptomov ne prijavijo (O'Hara & Swain, 1996). Znaki so dolgotrajno žalostno razpoloženje, občutek praznine ali brezupnosti, umik od otroka ali bližnjih, težave s koncentracijo, občutki krivde ali neustreznosti kot mama. Pomembno: poporodna depresija ni znak slabe matere. Je medicinska diagnoza ki zahteva strokovno podporo.
Kdaj je pravi čas za strokovno pomoč?
Ni enega samega odgovora — a obstajajo znaki ki nakazujejo, da bi bila strokovna podpora dobrodošla:
- simptomi baby bluesa trajajo več kot dva tedna
- čutiš se odtujeno od otroka ali partnerja
- imaš misli ki te prestrašijo
- skrb za otroka je tako intenzivna da ne moreš počivati niti ko otrok spi
- čutiš da nimaš pravice biti žalostna
- ali preprosto čutiš da nisi v redu — tudi če ne znaš točno povedati zakaj
Ta zadnji znak je morda najpomembnejši. Zaupaj svojemu telesu in svojemu notranjemu glasu. Ni potrebno čakati da bo dovolj hudo.
Zakaj mamice pogosto ne poiščejo pomoči?
V svoji praksi opažam, da mnoge mamice odlašajo z iskanjem pomoči — pogosto iz podobnih razlogov:
- “Vse mamice so utrujene — nisem nič posebnega.”
- “Otrok je zdrav, moram biti hvaležna.”
- “Če grem k terapevtu, bodo mislili da sem slaba mama.”
- “Nimam časa zase.”
Te misli so razumljive. In hkrati so prav te misli tiste ki mamice zadržujejo v stiski dlje kot je potrebno. V transakcijski analizi bi rekli, da gre za skriptna sporočila — zgodnje naučene prepričanja o tem, da lastne potrebe niso dovolj pomembne.
Kako lahko psihoterapija pomaga?
Psihoterapija v poporodnem obdobju ni luksuz — je investicija v dobrobit celotne družine. Otrok potrebuje mamo ki je dobro — ne popolno, ampak dobro.
V terapevtskem prostoru dobite:
- prostor za lastne občutke brez obsojanja
- razumevanje tega kar se dogaja
- orodja za vsakdan
- prostor za novo identiteto
Podporne skupine za mamice pa dodajajo še eno dimenzijo — skupnost. Vedeti da niste same. Slišati “tudi jaz” od ženske ki sedi nasproti vas je včasih vrednejše od kateregakoli nasveta.
Sklep
Poporodno obdobje je eno najpomembnejših in hkrati najtežjih obdobij v življenju ženske. Ni vedno takšno kot smo si zamišljale. In to je v redu. Kar ni v redu je, da bi ga prehodile same — v tišini, z nasmehom na obrazu, medtem ko znotraj komaj zmorete. Nobena mama ne bi smela hoditi po tej poti sama.
Viri
- Hoekzema, E. et al. (2017). Pregnancy leads to long-lasting changes in human brain structure. Nature Neuroscience, 20(2), 287–296.
- Fairbrother, N. et al. (2016). Perinatal anxiety disorder prevalence and incidence. Journal of Affective Disorders, 200, 148–155.
- O'Hara, M. W. & Swain, A. M. (1996). Rates and risk of postpartum depression. International Review of Psychiatry, 8(1), 37–54.
- Kleiman, K. & Raskin, V. (2013). This Isn't What I Expected: Overcoming Postpartum Depression. Da Capo Press.
Urška Berdnik · specializantka transakcijske analize
Rezerviraj uvodni pogovor